Z leti se zaradi staranja in različnih zunanjih vplivov na kožo, predvsem sonca oziroma UV žarkov na koži lahko pojavijo različne spremembe. Koža z leti postane bolj suha tanjša, na njej se pojavijo gube in pigmentacije, postane mestoma svetlejše barve, mestoma temnejše, na njej se lahko pojavijo različne drobne luske in izrastki ter različne oblike kožnega raka. Najpogostejše oblike kožnega raka so bazalnocelični karcinom, ploščatocelični karcinom in maligni melanom. Spremembe se lahko pričnejo pojavljati že po 20. letu, pogostejše pa so po 50. oz. 60. letu starosti.

Kaj na koži nas opozarja, da je nekaj narobe?

Znaki za kožnega raka, na katere moramo biti pozorni, so: ranica, ki se več kot en mesec ne zaceli, mozoljček ali izrastek, ki se veča, kožno znamenje, ki spremeni barvo, novonastalo kožno znamenje, ki je precej drugačno od drugih, …

Pregled kože pri dermatologu

Če na koži opazite enega od znakov, ki kaže na možnost kožnega raka, je smiselno opraviti pregled pri dermatologu. Takrat se najprej pogovorimo, kakšno spremembo opažate in kako dolgo ter ali ste do sedaj že imeli kakšno od oblik kožnega raka.

Pri dermatološkem pregledu najprej pregledamo spremembo, ki jo na novo opažate in se vam zdi sumljiva. Pri pregledu si pomagamo s povečevalno napravo, ročnim in digitalnim dermoskopom, ki nam pomaga razločiti med nevarnimi (malignimi) in nenevarnimi (benignimi) kožnimi spremembami. Nato pregledamo tudi ostalo kožo celega telesa, saj se pogosto zgodi, da ob dermatološkem pregledu na koži najdemo suspektne spremembe, ki jih sami morda niste opazili oziroma se vam niso zdele pomembne. Če so na koži prisotne sumljive spremembe, se dogovorimo o možnih načinih odstranitve (kirurška odstranitev, obsevanje z rentgenskimi žarki, imunomodulatorne kreme, kriokavstika, fotodinamična terapija).

Ob koncu pregleda se pogovorimo tudi o možnostih samopregledovanja in zaščiti pred soncem ter potrebnih nadaljnjih kontrolah.

Oblike kožnega raka

Rak na koži ima lahko zelo pestro klinično sliko.

Bazalnocelični karcinom (bazaliom) je najpogostejša oblika kožnega raka. Kaže se kot ranica, ki se ne zaceli ali kot izrastek barve kože, ki se počasi veča, kasneje na površini lahko nastane krusta. Pojavlja se predvsem na obrazu in na hrbtu, to je na delih kože, ki so bolj izpostavljeni soncu. Pogosto raste nekaj let, ne da bi povzročal težave. Če se ga ne zdravi, se lahko razširi v globino in uniči spodaj ležeča tkiva. Običajno je povzroča zasevkov, zdravljenje je učinkovito.

Ploščatocelični karcinom kože (spinaliom) je drugi najpogostejši maligni kožni tumor. Lahko nastane kjer koli na koži, tudi na soncu neizpostavljenih delih, pogosto tudi na ustnicah in uhljih.

Maligni melanom je najbolj nevarna oblika kožnega raka. V približno 30% primerov se razvije v že obstoječem kožnem znamenju, v približno 70 % pa se pojavi kot novo znamenje kjerkoli na koži, lahko tudi na sluznicah. Hitro se razširi v sosednja tkiva in v različne organe, zato je umrljivost zaradi melanoma visoka. V rizično skupino spadajo ljudje, ki se izpostavljajo soncu, ljudje s svetlo poltjo in ljudje s številnimi pigmentnimi znamenji.

Kožni rak na obrazu

Koža na obrazu je vse življenje močno izpostavljena na soncu, predvsem zgornji dve tretjini obraza. Tako se na obrazu lahko že kmalu po 20 letu starosti pričnejo pojavljati zgodne spremembe v smislu staranja kože ter kasneje aktinične keratoze, ki so predstopnje kožnega raka, ter vse tri oblike kožnega raka. Bazaliom se lahko pojavi kjerkoli na obrazu, bolj pogosteje na zgornjem delu obraza. Spinaliom se lahko z leti razvije iz aktiničnih keratoz ali pa se pojavi kjerkoli na obrazu na novo, lahko se razvije tudi na ustnicah. Na obrazu se pojavlja posebna oblika melanoma, to je lentigo maligna melanom. Razvija se zelo počasi in raste več deset let. Običajno se začne kot drobna svetlo rjava pigmentacija, ki se z leti veča in potemni.

Pigmentna znamenja in maligni melanom

Pri ljudeh, ki imajo številna pigmentna znamenja, posebno še pri tistih, ki so že bili operirani zaradi malignega melanoma, je smiselno strokovno in natančno spremljati in opazovati njihovo »obnašanje«. V tem primeru opravljamo digitalne dermatoskopske preglede pigmentnih znamenj t.i. Bodyscan, kar nam omogoči zgodnje odkrivanje kožnega raka, predvsem malignega melanoma (naredimo poslikavo znamenj in ob naslednjem pregledu primerjamo njihovo spreminjanje).

Kako samopregledovati znamenja?

Samopregled kože* naredimo s pomočjo ogledala in upoštevanja kriterijev ABCDE metode.

Samopregled znamenj 1 Pozorno preglejte obraz, ne pozabite na ušesa in pri tem uporabite ogledalo. Preglejte tudi lasišče s pomočjo sušilnika za lase.
Samopregled znamenj 2 Preglejte dlani in notranje strani podlakti in nadlakti. S pomočjo ogledala preglejte komolce in pazduhe.
Samopregled znamenj 3 Preglejte vrat, trebuh in prsi (ženske naj pozorno pregledajo predel pod dojkami).
Samopregled znamenj 4 Preglejte tilnik, ramena in hrbet pred ogledalom ob pomoči drugega, ročnega ogledala. Ne pozabite na zadnjo stran stegen, zadnjico in predel za ušesi.
Samopregled znamenj 5 V sedečem položaju preglejte notranjo stran stegen, narte in podplate. Ne pozabite na nohte in predel spolovil, pri čemer uporabite ogledalo.

*Metodo priporoča Fundacija za boj proti kožnemu raku (The Skin Cancer Foundation).

Na katere znake moramo biti pozorni pri pregledovanju pigmentnih znamenj?Pregled za kožnega raka

Nevarna kožna znamenja oziroma znamenja, na katera moramo biti posebej pozorni, so znamenja, ki se pričnejo spreminjati po barvi, lahko postanejo mestoma svetlejše, mestoma temneje pigmentirana, običajno ob tem tudi rastejo in postanejo nesimetrične oblike.

Zaščita pred soncem

Zaščita pred soncem je zelo pomembna za vse, posebej pa še za tiste, ki so že zboleli za eno od oblik kožnega raka oz. ki se zdravijo zaradi aktiničnih keratoz, ki so predstopnje ene od oblik kožnega raka (ploščatoceličnega karcinoma).

Ultravijolični žarki (UV) so del sončnega spektra. Zemeljsko površino dosežejo UVA in UVB žarki. UVB žarki so pomembni pri nastanku aktivne oblike vitamina D, ki je nujno potreben za zgradbo kosti. Prekomerna izpostavitev UVB žarkom povzroči nastanek sončnih opeklin, dolgoročno pa UVA in UVB žarki povzročajo prezgodnje staranje kože ter nastanek različnih vrst kožnega raka. Zato je nujno, da se pravilno zaščitimo pred njihovim škodljivim delovanjem.

Rekreativne dejavnosti v naravi načrtujemo izven časa, ko je sončno sevanje najmočnejše, izogibamo se sončnim žarkom med 10. in 16. uro.

Kadar smo na prostem, vedno namažemo izpostavljene dele telesa s kvalitetnimi in visoko zaščitnimi sredstvi, ki vsebujejo zaščito pred UVB žarki (SPF najmanj 30, raje 50) in UVA žarki. Na kožo je potrebno nanesti zadostno količino sredstva pol ure pred izpostavljanjem ultravijoličnim žarkom, nato pa mazanje ponoviti vsaki dve uri oziroma takoj po kopanju ali obilnem znojenju. Dodatno kožo zaščitimo še s primerno tkanimi oblačili, pokrivali, dolgimi hlačami in dolgimi rokavi.

Oči zaščitimo s sončnimi očali, ki nudijo 100 % zaščito pred ultravijoličnimi žarki.

Posebej pozorni moramo biti pri zaščiti otrok pred škodljivim delovanjem UV žarkov. Dojenčkov in majhnih otrok ne izpostavljamo neposrednim sončnim žarkom. Za zaščito otrok uporabljamo zaščitna sredstva z visokim zaščitnim faktorjem (pri dojenčkih do 6. meseca starosti ne uporabljamo kemičnih zaščitnih sredstev!), otroci morajo biti na soncu dodatno zaščiteni z oblačili, pokrivali in nositi zaščitna sončna očala.

Le redna in zadostna zaščita kože pred UV žarki tekom celega življenja nam bo omogočila, da bo koža kljub številnim uram, preživetim na prostem, ostala zdrava in nepoškodovana.

Naročite se
Copyright © 2017 Dermatološki center DERM, Blanka Zagoričnik Opara, dr. med. | Vse pravice pridržane. | Piškotki
Izdelava spletnih strani: Novolon