Ploščatocelični karcinom kože je drugi najpogostejši maligni kožni tumor. Največkrat nastane na soncu izpostavljeni koži (na obrazu, na plešastem delu lasišča, na rokah), med 60. in 70. letom starosti, na spodnji ustnici tudi že prej. Pomembno je zgodnje odkritje in pravočasno zdravljenje.

Kakšni so znaki, da gre za ploščatocelični karcinom?

Ploščatocelični karcinom se običajno začne kot majhna sprememba, lahko v nivoju kože ali malo dvignjena, površina je pogosto nekoliko hrapava, sprememba ni boleča. Raste dokaj hitro, širi se lahko navzven kot cvetačast tumor, kasneje tumor razpade in nastane ranica, ki se ne zaceli. Širi se lahko v okolico in lahko metastazira, najprej v regionalne bezgavke.

Ploščatocelični karcinom lahko nastane kjer koli na koži, tako na soncu izpostavljeni in predhodno že okvarjeni koži, pogosto tudi na spodnji ustnici in uhljih, kot tudi na soncu neizpostavljenih delih kože ter na sluznicah (jezik, spolovilo). Na zgornji ustnici, ki je manj izpostavljena soncu, se redko pojavi.

Kakšna je razlika med aktinično keratozo in ploščatoceličnim karcinomom?

Aktinična keratoza se najpogosteje pojavi na soncu izpostavljeni kož, na obrazu, vratu, na robu uhljev, na hrbtni strani rok in v lasišču oz. na plešastem delu lasišča. V začetku gre za rožnato rjavo spremembo, ki se kasneje lušči, luske lahko postanejo precej debele in čvrste. Gre za predrakave spremembe, ki pa so histološko včasih že opredeljene kot ploščatocelični karcinom in situ. V 10% do 15% lahko aktinične keratoze napredujejo v ploščatocelični karcinom, zato jih je potrebno pravočasno zdraviti.

Posebne oblike ploščatoceličnega karcinoma

Ploščatocelični karcinom spodnje ustnice je pogostejši pri moških. Pojavi se na predhodno zaradi sonca okvarjeni koži. Pogosto je povezan s predhodnimi spremembami zaradi izpostavljenosti soncu. Lahko se pojavi tudi v povezavi s kajenjem pipe, na brazgotinah po rentgenskem obsevanju ter iz kroničnih sprememb zaradi vnetja.

Običajno najprej nastane majhna hrapava sprememba, lahko s krusto pokrita ranica ali za v začetku ranica. Spremembe rastejo in postanejo nekoliko zadebeljene. Če ploščatoceličnega karcinoma dolgo ne zdravimo, nastane na ustnici cvetačasta sprememba, ki lahko prerašča v ustno votlino.

Ploščatocelični karcinom na jeziku nastane običajno na spodnji strani robov jezika, lahko tudi na hrbtišču jezika. Hitro metastazira v submandibularne bezgavke. Vsak vnetni proces na jeziku ali ranica, ki po nekaj tednih zdravljenja ne kaže bistvenega izboljšanja, je sumljiva na karcinom. 

Ploščatocelični karcinom penisa se najpogosteje pojavi na glavici penisa, lahko v povezavi s kroničnim vnetjem.

Ploščatocelični karcinom lahko nastane tudi na ženskem zunanjem spolovilu,  pred tem so običajno že prisotni znaki kroničnega vnetja.

Kakšne so možnosti zdravljenja ploščatoceličnega karcinoma?

Terapija izbora za zdravljenje ploščatoceličnega karcinoma je kirurška ekscizija z varnostnim robom. Pri večjih tumorjih, na zahtevnih lokalizacijah, kjer kirurško zdravljenje ni mogoče oz. splošno stanje bolnika kirurškega posega ne dopušča, zdravimo z radioterapijo (lokalnim obsevanjem tumorja z rentgenskimi žarki).

Zakaj je pomembna zaščita pred soncem?

Zaščita pred soncem je zelo pomembna za vse, posebej pa še za tiste, ki so že zboleli za eno od oblik kožnega raka oz. ki se zdravijo zaradi aktiničnih keratoz, ki so predstopnje ene od oblik kožnega raka (ploščatoceličnega karcinoma). S tem lahko vsaj delno preprečimo pojavljanje novih sprememb.

Kako se zaščitimo pred škodljivim delovanjem UV žarkov?

Pomembna je redna in zadostna zaščita kože pred UV žarki tekom celega življenja.

Rekreativne dejavnosti v naravi načrtujemo izven časa, ko je sončno sevanje najmočnejše, izogibamo se sončnim žarkom med 10. in 16. uro.

Kadar smo na prostem, vedno namažemo izpostavljene dele telesa z zaščitnimi sredstvi, ki vsebujejo zaščito pred UVB žarki (SPF najmanj 30, raje 50) in UVA žarki. Na kožo je potrebno nanesti zadostno količino sredstva pol ure pred izpostavljanjem ultravijoličnim žarkom, nato pa mazanje ponoviti vsaki dve uri oziroma takoj po kopanju ali obilnem znojenju. Dodatno kožo zaščitimo še s primerno tkanimi oblačili, pokrivali, dolgimi hlačami in dolgimi rokavi.

Oči zaščitimo s sončnimi očali, ki nudijo 100 % zaščito pred ultravijoličnimi žarki.

Posebej pozorni moramo biti pri zaščiti otrok pred škodljivim delovanjem UV žarkov. Dojenčkov in majhnih otrok ne izpostavljamo neposrednim sončnim žarkom. Za zaščito otrok uporabljamo zaščitna sredstva z visokim zaščitnim faktorjem (pri dojenčkih do 6. meseca starosti ne uporabljamo kemičnih zaščitnih sredstev!), otroci morajo biti na soncu dodatno zaščiteni z oblačili, pokrivali in nositi zaščitna sončna očala.

Naročite se
Copyright © 2017 Dermatološki center DERM, Blanka Zagoričnik Opara, dr. med. | Vse pravice pridržane. | Piškotki
Izdelava spletnih strani: Novolon